V zgodnjem 20. stoletju je duhovnik po imenu Carlo Crespi Croci v ekvadorski džungli prišel do nenavadnega odkritja, ki je bilo kasneje natančno preučeno in objavljeno v različnih raziskovalnih delih.
Crespi je večino svojega življenja delal kot duhovnik in kljub dejstvu, da še nikoli ni bil tako zelo veren v nezemeljski dejavnik, si ni mogel kaj, da ne bi razmišljal o tem, ko je odkritje videl na lastna očesa.
Kaj točno je bil oče Carlo Crespi priča?
Oče Crespi je naletel na ogromno kovinsko knjižnico vesoljcev, ki je bila polna listov zlata, platine in drugih podobnih plemenitih kovin.
Cueva de Los Tayos je ime jame, kjer so bili odkriti vsi ti artefakti in starine. Ekvadorske oblasti so izpodbijale odkritje, a realnost je, da sta tako ekvadorska kot britanska vlada financirali temeljito raziskavo teh jam, ki je pritegnila pozornost številnih neodvisnih raziskovalcev.
Neil Armstrong, prvi človek, ki je hodil po Luni, je bil eden tistih moških, ki so sodelovali pri raziskovanju ogromnih jamskih rovov, ki so jih najverjetneje zgradili ljudje. Če se izkaže, da je to točno, bo razkrilo vse nedoslednosti in napake v naši zgodovini in izvoru.
Vendar jama ni bila temeljito preiskana in raziskana, ker so ti rovi masivni in se zdi, da se nadaljujejo večno, toda to, kar smo videli do sedaj, je spektakularno.
Odprave na Cueva de Los Tayos
Leta 1976 je velika ekspedicijska skupina (The 1976 BCRA Expedition) vstopila v Cueva de Los Tayos v iskanju umetnih tunelov, izgubljenega zlata, čudnih skulptur in starodavne »kovinske knjižnice«, ki naj bi jo zapustila izgubljena civilizacija s pomočjo nezemljanov. Med skupino je bil tudi nekdanji ameriški astronavt Neil Armstrong, smo že povedali.
Odkar se kdo spomni, staroselci Ljudje Shuar v Ekvadorju vstopajo v ogromen jamski sistem na vzhodnem vznožju Andov, pokritim z džunglo. Spustijo se po lestvah iz trte skozi enega od treh vrtoglavih vhodov, od katerih je največji 213 metrov globok (65 metrov) jašek, ki vodi v mrežo predorov in komor, ki se raztezajo, kolikor nam je znano, vsaj 2.85 milje. Največja komora meri 295 čevljev krat 787 čevljev.
Za Shuarje so bile te jame že dolgo središče duhovnih in obrednih praks, kjer živijo močni duhovi, pa tudi tarantule, škorpijoni, pajki in mavrične boe. V njih živijo tudi nočne oljne ptice, lokalno znane kot tayos, od tod tudi ime jame. Tayos so priljubljena hrana Shuarjev, še en razlog, zakaj se pogumno podajajo v globine jamskega sistema.
V svoji vlogi varuhov jamskega sistema so bili Shuarji v zadnjem stoletju ali dveh pustili v relativnem miru, razen občasnega iskalca zlata, ki je vohal naokoli v 1950-ih in 60-ih letih. Do takrat se je za sodelovanje odločil neki Erich von Däniken.
Švicarski avtor je leta 1968 z objavo svoje knjige ujel svetovno domišljijo Kolesa bogov? ki je bil v veliki meri odgovoren za sedanji nastanek starodavnih astronavtskih teorij. Potem, tri leta pozneje, je objavil Zlato bogov, ki je svojemu željnemu bralstvu sprožil malo znano teorijo o Cueva de Los Tayos.
In Zlato bogov, je von Däniken pripovedoval o trditvah Jánosa Juana Móricza, raziskovalca, ki je trdil, da je v jame vstopil leta 1969. Znotraj jame je zatrdil, da je odkril zakladnico zlata, čudnih artefaktov in skulptur ter »kovinsko knjižnico« ki vsebujejo izgubljene podatke, ohranjene na kovinskih tablicah. In jame same so bile zagotovo umetne, je trdil, ustvarila jih je neka napredna inteligenca, ki je zdaj izgubljena v zgodovini.
Prav tako je navdihnila prvo večjo znanstveno odpravo v Cueva de Los Tayos. Odpravo BCRA iz leta 1976 je vodil Stan Hall, škotski gradbeni inženir, ki je prebral von Dänikenovo delo. Hitro je prerasla v eno največjih jamskih odprav svojega časa, v kateri je sodelovalo več kot 100 ljudi. Med njimi so bili britanski in ekvadorski vladni uradniki, vodilni znanstveniki in speleologi, britanske specialne enote, poklicni jamarji in nihče drug kot astronavt Neil Armstrong, ki je bil častni predsednik odprave.
Odprava je bila uspešna, vsaj v svojih manj izmišljenih ambicijah. Obsežna mreža jam je bila kartirana veliko bolj temeljito kot kdaj koli prej. Zabeležene so bile zoološke in botanične ugotovitve. In prišlo je do arheoloških odkritij. Vendar ni bilo najdenega zlata, odkritih artefaktov iz drugega sveta in ni bilo nobenega znaka kovinske knjižnice. Zdelo se je, da je tudi jamski sistem rezultat naravnih sil in ne kakršnega koli naprednega inženiringa.
Zanimanje za Cueva de Los Tayos ni nikoli več doseglo višine odprave iz leta 1976, vendar so se od takrat zgodile številne raziskovalne odprave. Ena novejših odprav je bila odprava Josha Gatesa in njegove ekipe za četrto sezono televizijske serije Odprava neznana. Gates je v jamski sistem vstopil z vodniki Shuar in Eileen Hall, hčerko pokojnega Stana Halla z odprave leta 1976.
zaključek
Medtem ko so odprave, kot so te, povzročile fascinantna zoološka in geološka odkritja, še vedno ni znakov zlata, vesoljcev ali knjižnice. Nekatere od teh študij pa so povečale možnost, da so bili jamski rovi umetno ustvarjeni. Zato je najbolj nedokončno vprašanje: Zakaj bi nekdo zgradil tako obsežen jamski sistem? Zdi se, da so bili za razvoj teh votlin odgovorni ljudje. Toda kdo in kdaj je bil zadolžen za oblikovanje tako zapletenega in sofisticiranega sistema?
Zakaj bi zgradili nekaj tako globoko v Zemlji, če se nimate pred čim skriti? Ne glede na to jama še naprej vzbuja radovednost številnih akademikov in raziskovalcev.
