Jama Messel je znana Unescova svetovna dediščina v Nemčiji, znana po svojih izjemna ohranjenost fosilov iz eocenske dobe pred približno 48 milijoni let.
Krister Smith z Raziskovalnega inštituta in muzeja Senckenberg v Frankfurtu v Nemčiji in Agustn Scanferla z Universidad Nacional de La Plata v Argentini sta vodila skupino strokovnjakov do neverjetnega odkritja v jami Messel. Njihova študija, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Raznolikost 2020, dal nove vpoglede v zgodnji razvoj kač. Raziskava ekipe razkriva izjemen fosil kače z infrardečim vidom, kar vodi do novega razumevanja starodavnega ekosistema.
Po njihovi raziskavi kača, ki je bila prej uvrščena med Palaeopython fischeri je pravzaprav član izumrlega rodu konstriktor (splošno znan kot boas ali boids) in lahko ustvari infrardečo sliko svoje okolice. Leta 2004 je Stephan Schaal kačo poimenoval po nekdanjem nemškem ministru Joschki Fischerju. Ker je znanstvena študija pokazala, da je rod sestavljal drugo linijo, je bil leta 2020 prerazporejen v nov rod Eokonstriktor, ki je v sorodu z južnoameriškimi boami.
Popolna okostja kač le redko najdemo v najdiščih fosilov po vsem svetu. V tem pogledu je izjema Messel Pit, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine blizu Darmstadta. "Do danes bi lahko opisali štiri izjemno dobro ohranjene vrste kač iz jame Messel," je pojasnil dr. Krister Smith iz raziskovalnega inštituta Senckenberg in prirodoslovnega muzeja in nadaljeval, »Z dolžino približno 50 centimetrov sta bili dve od teh vrst relativno majhni; vrsta, prej znana kot Palaeopython fischer, pa je lahko dosegla dolžino več kot dva metra. Čeprav je bil predvsem kopenski, je bil verjetno sposoben tudi plezati na drevesa.«
Celovit pregled za Eokonstriktor Fischerijevo nevronska vezja so razkrila še eno presenečenje. Nevronski krogi kače Messel so podobni tistim pri nedavnih velikih udavih in pitonih – kačah z jamičastimi organi. Ti organi, ki so nameščeni med ploščo zgornje in spodnje čeljusti, omogočajo kačam, da z mešanjem vidne svetlobe in infrardečega sevanja izdelajo tridimenzionalni toplotni zemljevid svojega okolja. To plazilcem omogoča, da lažje locirajo plen živali, plenilce ali skrivališča.
Vendar, v Eoconstrictor fischeri ti organi so bili prisotni le na zgornji čeljusti. Poleg tega ni dokazov, da je ta kača imela raje toplokrvni plen. Do zdaj so lahko raziskovalci v želodcu in črevesni vsebini le potrdili hladnokrvne plenilske živali, kot so krokodili in kuščarji.
Zaradi tega je skupina raziskovalcev prišla do zaključka, da so zgodnji jamičasti organi delovali za izboljšanje čutne zavesti kač na splošno in da, z izjemo sedanjih konstriktorskih kač, niso bili primarno uporabljeni za lov ali obrambo.
Odkritje dobro ohranjen starodavni fosil Kača z infrardečim vidom meče novo luč na biotsko raznovrstnost tega ekosistema pred več kot 48 milijoni let. Ta študija je izjemen primer, kako lahko znanstvene raziskave v paleontologiji dodajo vrednost našemu razumevanju naravnega sveta in evolucije življenja na Zemlji.
