Kamen Benben je mitološki artefakt, odkrit v starem Egiptu. Ta mitološki kamen naj bi bil shranjen v svetišču znotraj ograjenega templja Heliopolis, posvečenem božanstvu Atumu. Kamen Benben je tudi arhitekturni izraz za vrhunec obelisk ali glavni kamen na vrhu piramide.
Ta arhitekturni element je znan tudi kot piramidion (ali piramida v množinski obliki). V egipčanski mitologiji obstajajo različne zgodbe o nastanku sveta. Eden od teh temelji na božanstvu Atumu in izvira iz mesta Heliopolis.
Atum je po tej različici pripovedi o stvarjenju ustvaril kozmos. Na začetku ni bilo nič drugega kot tema in nemir. Iz temnih morij je izbruhnil prvinski hrib, znan kot kamen Benben, na vrhu katerega je stal Atum. Trdili so, da je izraz "Benben" povezan z glagolom "weben", ki je egipčanski hieroglif, ki pomeni "vstati", saj se je kamen dvignil iz pramorja.
Druga teorija je, da je bil kamen Benben prvi hrib, kjer je prvotno pristal Atum. Ko se je božanstvo ozrlo naokoli, ni videlo ničesar razen teme in nemira, in spoznal je, da je čisto sam. Atum je začel ustvarjanje iz potrebe po druženju. Po nekaterih različicah pripovedi je Atum masturbiral in tako rodil Shu (božanstvo zraka) in Tefnut (boginjo vlage).
Po drugih različicah mita so ta božanstva nastala zaradi Atumove kopulacije z lastno senco. Shu in Tefnut sta Atuma zapustila na kamnu Benben, da bi zgradila preostali svet. Čez nekaj časa naj bi bil Atum zaskrbljen za svoje otroke.
Odstranil mu je oko in ga poslal v iskanje. Shu in Tefnut sta se vrnila z očetovim očesom in bog je jokal od veselja, ko je zagledal svoje otroke. Te solze, ki so padle na kamen Benben, na katerem je stal Atum, so postale človeška bitja.
Benben kamen naj bi bil tudi sveta relikvija, ki so jo prej hranili v 'hwt benben', kar v prevodu pomeni 'Hiša Benben'. Ta dragocena relikvija je bila najdena v najglobljem svetišču Heliopolisovega templja, kjer je Atum prej služil kot njegov glavni bog.
Izvirni kultni predmet naj bi v nekem trenutku v zgodovini izginil. Kljub temu je bilo na podlagi vizualnih dokazov predlagano, da je to pokončen kamen z zaobljenim vrhom. Poudarjeno je bilo tudi, da bi kasneje tudi drugi sončni templji imeli svoje kamne Benben.
Na primer, Atonov tempelj v El-Amarni / Akhetatonu, ki ga je okoli 14. stoletja pred našim štetjem postavil faraon iz 18. dinastije Akhenaton, naj bi imel svoj kamen Benben.
Kamen Benben se poleg tega, da je ime kultnega predmeta, uporablja tudi za identifikacijo neke vrste staroegipčanske arhitekturne značilnosti. Kamen je bil starim Egipčanom znan kot "benbenet" (ženska različica "benben"), sodobnim ljudem pa je znan tudi kot piramidion.
Ta beseda se nanaša na glavni kamen, ki je bil postavljen bodisi na vrh piramide bodisi na vrh obeliska. Po legendi je v primeru prvega piramidion pogosto prevlečen z elektrom ali zlatom.
Piramidoni so preživeli in jih je mogoče najti v muzejih. Eden od primerov je piramidion, ki je prej okronal piramido 12. dinastije Amenemhata III in je zdaj na razstavi v Egiptovskem muzeju v Kairu.